Rimsko pravo ni le justični zbornik starodavnega civilizacije. To je temelj, na katerem je zgrajena celotna kontinentalna (romansko-nemška) pravna sistem, ki deluje v večini držav Evrope, Latinske Amerike, ter v Rusiji in mnogih drugih državah. Tudi anglosaksonska sistem (common law) je prejel neposredno vpliv. Izražbe kot so «presumpcija nevinonosti», «lastništvo obvezuje» in slavna maksima «ex injuria jus non oritur» so pristale k nam od rimskih pravnikov. Unikatenost rimskega prava je bila v tem, da je prvič v zgodovini ločil pravo od religije in morale, ga naredil formalnega, logično strujajočega sistema. Rimljani so ustvarili pravne konstrukcije, ki so bile tako univerzalne, da so preživele propad njihove same cesarstve in postale temelj za pravo novega časa. 1. Periodizacija rimskega prava Evolucija rimskega prava pokriva več kot tisoč let (od VIII stoletja pr. n. št. do VI stoletja n. št.). Izločijovejo več ključnih obdobij. Arhaični period (753–367 pr. n. št.) Pravo tega obdobja se je imenovalo «kviritsko» (jus Quirіtium). To je bilo strgo formalno, imelo sakralen karakter in bilo dostopno le rimskim državljanom (kviritom). Glavni viri so bili navadi predkov (mores maiorum) in Zake XII tablic (451–450 pr. n. št.) — prva zapis rimskega prava, ki so jo izdelali, da bi omejili nadmoračno dejanja patričanskih kozarkov. Te zakoni so izrisali na srebrnih ploščah in postavili na glavni tržnici Rima — forumu. Klasični period (367 pr. n. št. – 235 n. št.) To je bilo cvetenje rimske pravosudnosti. Začetek obdobja je dal zakon Petelia (326 pr. n. št.), ki je odpovedal dolžništvo za rimske državljane. Tisto je bilo obdobje, ko so se oblikovale ključne institucije, ki jih še danes uporabljamo: pogodbeno pravo, pravo lastništva, nasledstvo, obveznosti iz deldel (pravnih kršitev). Retorika in pravosudnost so postale najvišje umetnost. Namašljeni pravniki tega obdobja so bili Gaj, Papinijan, Pavel, Ulpian, Modestin. Tudi njihove dela so kasneje postale temelj ... Read more